Evolucija človeka – zakaj so stari ljudje ‘modri’?


PŠENICA, NAJLEPŠI CVET

Nekoč je bil kralj, ki je v svojem kraljestvu ukazal pobiti vse stare ljudi, ki niso več mogli delati. Živel pa je v tem kraljestvu tudi mladenič, ki je imel očeta preveč rad, da bi sledil temu ukazu. Oče mu je svetoval, naj steše velik škaf, ga povezne za hišo in ga skrije pod njim. Mladenič je to storil in očetu prinašal hrano ter skrbel zanj.

Kralj je imel lepo hčer, ki jo je sklenil poročiti z najpametnejšim fantom v kraljestvu. Sestavil je tri uganke in razglasil, da bo tisti, ki bo rešil vse, postal hčerin mož in njegov naslednik. Pri prvi uganki je zapovedal, naj se naslednje jutro vsi snubci zberejo pred sončnim vzhodom na visoki gori in kdor bo prvi zagledal vzhajajoče sonce, bo rešil nalogo. Mladeniču je oče svetoval, naj ne gleda proti vzhodu, temveč naj gleda, kdaj bo sonce s prvim žarkom obsvetilo vrh najvišje gore. In s pomočjo očeta je mladenič rešil prvo uganko. Drugič je kralj zapovedal, da bo uganko rešil tisti, ki bo prišel ne obut in ne bos. Mladeniču je zopet pomagal oče. Naročil mu je, naj si s čevljev odtrga podplate in tako mu je uspelo rešiti tudi drugo uganko. Pri tretji nalogi pa je kralj zahteval, naj mu prinesejo najlepši cvet. Oče je svetoval sinu, naj pred kralja nese pšenični klas, ki ne le, da ima lep cvet, ampak iz pšenice lahko spečemo tudi kruh, ki omamno diši in nas nasiti. Mladenič je tako uspešno rešil še tretjo uganko, zato ga je kralj razglasil za svojega naslednika. A se je le čudil njegovi modrosti, zato ga je vprašal, od kod jo je vzel. Mladenič mu je odkrito povedal, da mu je pomagal njegov oče, ki ga je rešil pred smrtjo in ga skril. Ko je kralj to slišal, mu je bil mladenič še ljubši kot prej, saj je dokazal, da ima dobro srce. Spoznal je, da potrebujemo izkušenost in znanje starih ljudi in zapovedal, da naj se odslej vsak do starih ljudi obnaša spoštljivo.

(slovenska ljudska pravljica)

MODROST STAREJŠIH NE IZHAJA LE IZ ZNANJA IN IZKUŠENJ

Modrost se nabira z leti in z izkušnjami. Mladi ljudje so lahko zelo izobraženi, nimajo pa izkušenj,  medtem ko starejši premorejo oboje: znanje in izkušnje. A modrosti starih ljudi ni iskati le v tem.

Izvorno gre iskati to dejstvo v življenju Izvira, tistega, iz katerega vsi in vse izhaja in v katerem vse obstaja, tudi človeštvo, saj vsi skozi svoja življenja pravzaprav podoživljamo Njegovo življenje. Če si osvežimo spomin (o tem sem namreč že pisala v svojih prejšnjih člankih), je bil Izvir v začetku samo Življenje in Življenje samo. Življenje je teklo ekstremno hitro, čas pa ekstremno počasi, zato je bila realizacija Izvira takojšnja. To dejstvo vidimo pri otrocih in mladih ljudeh. Pri njih življenje teče ekstremno hitro, čas pa ekstremno počasi. Njihova dejanja prehitevajo njihove misli, zato NAJPREJ NAREDIJO IN ŠELE POTEM RAZMIŠLJAJO, KAJ SO NAREDILI. Včasih je to dobro, včasih pa tudi slabo.

Ko je Izvir naredil svojo prvo napako, je s tem v sebi ustvaril svoje diametralno nasprotje, Smrt. Ker je ni znal izničiti, je ta s časom rasla na račun Njegovega Življenja. Zaradi Smrti je Njegovo Življenje upočasnjevalo, čas pa je zaradi nje pospeševal. Realizacija je bila še vedno takojšnja in Izvir je nezadržno drvel v svojo pogubo. Potem pa je v zadnjem trenutku tik pred svojo smrtjo, ko je Njegovo življenje teklo že ekstremno počasi, čas pa zato tako ekstremno hitro, da je kar poletel skozenj, v enem samem trenutku uvidel celo svoje življenje in spoznal svojo napako. Uvidel je, da je Smrt parazit, ki sama življenja nima niti ga ni sposobna ustvarjati, torej je bil On sam tisti, ki ji ga je dajal. Zato ji ga je z novim programom: Jaz sem Življenje in Nič Smrti, vzel in svojo napako s tem v ideji takoj uspešno popravil. Zaradi odsotnosti Smrti je zato čas v ideji takoj spet ekstremno upočasnil, Njegovo življenje pa ni več ekstremno pospešilo. Izvir je namreč spoznal, da je vsaka njegova napaka dejansko njegova Smrt in da je prvo napako, s katero je ustvaril svojo Smrt, ki ga je skoraj pogubila, naredil prav zaradi hitrosti. Zato je sklenil, da bo Njegovo življenje ostalo počasno. S tem je pridobil čas, da o svojih dejanjih najprej razmisli, preden jih uresniči. Med idejo in realizacijo tako vedno poteče določen čas, v katerem lahko predvidi in prepreči svoje napake, ki bi ga vodile v smrt, razvija in udejanja pa svoje kvalitete, ki ga vodijo v življenje. Zato Izvir v svoji starosti deluje po principu: NAJPREJ PREDVIDI IN POTEM STORI! Tako delujejo tudi stari ljudje (in stare duše!). Zato njihova modrost ne izhaja le iz znanja in več izkušenj, ampak tudi iz tega, da tako kot Izvir HITROST NADOMESTIJO S PREDVIDEVANJEM. Če imajo torej mladi ljudje (in mlade duše) več energije, toda prav zato lahko delujejo zaletavo in prenagljeno, stari ljudje (in stare duše) zaradi sposobnosti predvidevanja delujejo bolj premišljeno. Zato bi jih morali bolj spoštovati in poslušati. Kot je to ugotovil tudi kralj v pravljici. 


Oddajte komentar

Fill in your details below or click an icon to log in:

WordPress.com Logo

Komentirate prijavljeni s svojim WordPress.com računom. Odjava /  Spremeni )

Twitter picture

Komentirate prijavljeni s svojim Twitter računom. Odjava /  Spremeni )

Facebook photo

Komentirate prijavljeni s svojim Facebook računom. Odjava /  Spremeni )

Connecting to %s

%d bloggers like this: